Copy paste

Nisem pravnik in o avtorskem pravu vem povedati le nekaj osnov. Kot recimo to, da ideje ni mogoče zaščititi. Ampak mene pravzaprav mučita morala in etika in tista zelo zelo tanka meja med originalnostjo in kopiranjem.

Pred časom smo z ekipo brainstormali o ideji za novo aplikacijo za otroke. Tovrstni brainstormingi so običajno dolgi in naporni, včasih traja tedne, da pridemo do najboljšega koncepta (razvoj traja mesece, zato hočemo biti v idejo res prepričani). Pri enem izmed brainstormingov smo prišli do genialne ideje (no, vsaj nam se je zdela genialna), ki je ustrezala vsem našim zahtevam in je čisto pri vseh članih ekipe sprožila “TO JE TO” odziv. Ko smo nato preverili trg, smo ugotovili, da praktično identična aplikacija že obstaja. What now? Poigravali smo se z idejo, da aplikacijo kljub temu razvijemo. Vedeli smo, da lahko naredimo boljšo, da bo dizajn drugačen, da bo uporabniška izkušnja bolj intuitivna … ampak ni se nam zdelo prav. Ker je nekdo točno to že naredil pred nami. In smo šli, jovo na novo.

Vsi se inspiriramo iz okolice. Iz narave, problemov, pogovorov, v največji meri pa prav iz produktov, ki so jih ustvarili drugi. Nehote se nam vtisnejo v spomin in (ne)zavedno vplivajo na naše razmišljanje in ustvarjanje. Ni treba, da se v fazi ideje sprašujemo o tem, kako edinstvena je. Ko pa pridemo do izvedbe, pa je na naši vesti, da se vprašamo o tem, kako edinstvena je.

Izkušnje s kopiranjem, krajo, rip-offi so zelo odvisne od tega, v kateri branži delaš. V glasbi je s tem totalna štala, v oglaševanju je tega neverjetno veliko. In resnici na ljubo, v razvoju softvera tudi.

Pri mobilnih aplikacijah je po številu klonov na prvem mestu definitivno Flappy bird. Predvsem zato, ker je bila aplikacija tako enostavna in tako popularna, so se kopije pojavljale hitro in bilo jih je ogromno. Kot prva na trgu je Flappy bird aplikacija seveda imela prednost, hkrati pa je bilo težko narediti aplikacijo boljšo. Avtor je aplikacijo odstranil z App Store-a, s kloni se ni ukvarjal in zgodba je tako hitro kot prišla tudi odšla. So-last-year torej.

Na drugi strani pa imamo Threes, igro, ki je bila v letu 2014 na Applovem seznamu najboljših aplikacij. Nasprotno od Flappy bird-a je bila Threes dobro premišljena, krasno zastavljena in precej zasvojljiva aplikacija. In plačljiva. Tudi tu so se kmalu začeli pojavljati kloni, kar ni nič nenavadnega, a tu je stvar nekoliko drugačna. V opisu ene izmed podobnih aplikacij je na primer pisalo “No need to pay for ThreesGames. This is a simple and fun gift for you, and it’s free.” Ker je bil en izmed rip-offov, aplikacija 2048, zelo uspešna, so se nato oglasili tudi razvijalci originalne aplikacije “It’s all in good fun, at least we’d like to think so, but try as our logical brains might, we still got the same “cloning feeling”.” Kar se mi zdi ključno, je to, da je prav občutek je tisti, ki loči original in kopijo.

Povprašala sem tudi kolege na domačih tleh, kakšne so njihove izkušnje, in vsi so takoj podali nekaj primerov - pri nekaterih gre za dobesedno copy-paste princip, pri drugih za kopijo uporabniške izkušnje, pri tretjih za kopijo dizajna. Pri vseh pa imaš ta zoprn “cloning feeling”.

Alt Text

Alt Text

Alt Text

Alt Text

Najbrž je jasno, da se tudi sama srečujem s podobnimi težavami, ko odkrijem produkte, ki so očitno v veliki meri izhajali iz naših. V takih stiuacijah najpogosteje slišim, da je to, da te drugi kopirajo, znak, da ti je res uspelo in da moraš biti na to ponosen.

Meni pa se ne zdi tako. Meni se zdi, da je prav, da se proti temu borimo. Te ljudi opozarjamo. In tovrstne probleme izpostavljamo. Saj vem, da se najbrž ne bo nič spremenilo, ampak vsaj potrudimo pa se lahko.