Rutina moja vsakdanja

Prva asociacija, ki jo večina izmed nas dobi ob omembi besede stres, je služba. Če pomislimo, kdaj smo bili nazadnje popolnoma sproščeni, brez napetosti in skrbi (no, pa da je to stanje trajalo vsaj kak dan, ne pa tisti dve uri, ko smo šli na pivo), je bilo to najverjetneje na dopustu. Za mnoge pa niti takrat ne.

Obstajajo stresne in manj stresne službe, stres pa je pogosto odvisen tudi od načina, kako se človek odziva na specifične situacije. Marsikomu recimo poklic čistilke ne bi predstavljal blaznega stresa. Prideš, počistiš in greš. Ni ti treba pošiljati mailov, komunicirati s strankami, delo je rutina. A če pomislim na našo čistilko, v praksi temu ni tako. Zanjo je stresno, ko po nesreči razbije kozarec. Stresno, ko se mora odločiti, kaj naj naredi z veliko škatlo, ki ne gre v smeti. Stresno, ko je v stiku s svojo šefico. In služba je le en del našega življenja. Stresno je namreč tudi naše zasebno življenje, naš prosti čas. V stres nas spravlja naša družina, emaili, ki jih dobimo (ali celo ne dobimo), celo Facebook.

To, da stres slabo vpliva na naše zdravje, čivkajo že vrabci na strehi. Nekaterim stresnim dogodkom se seveda ne moremo izogniti. Ampak male količine stresa ali tako imenovane mini strese nam povzroča vsaka odločitev, ki jo moramo v dnevu izbrati. Od tega, kaj se bomo zjutraj oblekli, do tega, kaj bomo večerjali.

Zanimivo je tudi, da nas v stres spravljajo tudi kompromisi, ki jih moramo sprejeti ob določenih odločitvah. Posledica tega pa je, da sprejmemo slabše odločitve. Denimo, da se moramo odločiti, katere superge bomo kupili. Če imamo neomejen budget, ne bomo imeli težav. Izbrali bomo tiste, ki so nam všeč in prav ničemer se nam ni treba odpovedati. Če pa je naš budget omejen, bomo morali sprejeti kompromis. Vzeli bomo tiste, ki so dovolj kvalitetne, ampak mogoče malo grde barve pa cenovno bolj ugodne. In pri tem se zavedamo, čemu vse se moramo odpovedati. Dokazano je, da manj premožni ljudje prav zaradi tega pri nakupovanju doživljajo bistveno več stresa kot premožnejši (in posledično tudi kupijo kako čokoladico več na blagajni, saj so se med nakupovanjem marsičemu morali odpovedati). Če je odločitev res preveč, pa se pogosto zgodi tudi to, da na koncu ne izberemo nič. Preveč marmelad na polici in mogoče bomo domov odšli brez vsega.

Ena od strategij, ki zmanjšuje število odločitev in posledično stres, je rutina. Če recimo veste, da greste vsak torek in četrtek po službi na telovadbo, točno veste, kaj morate tisti dan vzeti s seboj - športno opremo. In tako preprečite težave ob jutranjem pakiranju. Urnik nam tudi omogoča, da stvari opravljamo hitreje (točno vemo, kaj moramo narediti in kaj nas čaka kasneje) in da je več stvari dokončanih. Da ne govorimo o tem, da je rutina predpogoj za kvalitetno spanje. Če imamo pred spanjem vedno enak obred, telo in um vesta, da je čas za spanje in tako lahko preprečimo marsikatero nespečnost. Nič nenavadnega, da to velja že od obdobja dojenčka dalje.

Ob omembi rutine se spomnim tudi na punco, ki je eliminirala vsakodnevne odločitve o tem, kaj si bo oblekla za v službo. Zadevo je rešila enostavno - vsak dan se obleče enako. Ne sekira se, kakšno je vreme, ali ima kakšen sestanek v službi ali ne, enostavno iz omare potegne eno od 15 belih srajc in črne hlače in že je ready-to-go.

Če bi mi kdo nekaj let nazaj razlagal o tem, kako potrebujem več rutine zato, da bo moje življenje manj stresno, bi ga poslala nekam. In to z izgovorom, da ne maram rutine, da me dolgočasi, da sem en tistih ljudi, ki v življenju potrebuje raznolikost. S tem se do določene mere še vedno strinjam (nikoli najbrž ne bom vsako poletje v prikolici v Poreču), a če ima moje življenje nekaj rutine, še ne pomeni, da je dolgočasno. Rutina ostaja pri vsakdanjih banalnih rečeh, opravkih, nakupih, vstajanju in spanju, določenih službenih opravilih. Pri tem pa mi še vedno omogoča dovolj fleksibilnosti za spontanost in neplanirana doživetja. S tem, ko mi ni potrebno razmišljati in se odločati o vsakdanjih stvareh, mi ostaja več svobode, energije in prostih mentalnih kapacitet, da se ukvarjam z bolj pomembnimi rečmi v življenju, kot to, kaj bom jutri jedla za zajtrk.