Transakcijska analiza

Nekaj dni nazaj sem začela z izobraževanjem iz transakcijske analize. Ker me veliko ljudi sprašuje, kaj to sploh je (mogoče pomaga, če omenim Zorana Milivojevića), bom poskušala razložiti kar se da enostavno.

Transakcijska analiza (pogosto se zanjo uporablja kar kratica TA) je ena izmed zelo popularnih teorij osebnosti in komunikacije. Gre za eno bolj sodobnih in za razumevanje enostavnih teorij. Nastala je v 50. letih prejšnjega stoletja, v “zlatih časih” Freudove psihoanalize, kar je bil tudi povod za njen razvoj. Njenemu utemeljitelju Ericu Bernu se je Freudova psihoanaliza namreč zdela preveč kompleksna in ljudem nerazumljiva. Da ne bom dolgovezila: transakcijska analiza je vzela nekatere psihoanalitične razlage in jih poenostavila do te mere, da so postale razumljive tudi splošni javnosti.

Transakcijska analiza kot psihoterapija

Ena izmed glavnih razlik med Freudovo psihoanalizo in transakcijsko analizo v psihoterapiji, je na primer ta, da je po Freudovi teoriji terapevt zelo pasiven - klient leži na kavču, tako da nima očesnega stika s terapevtom, prosto asocira (govori, kar hoče in kolikor hoče), terapevt pa posluša, večino časa molči, občasno ponudi zelo okrnjeno interpretacijo klientovih misli.

V transakcijski analizi ima terapevt bistveno bolj aktivno vlogo. S klientom na začetku vzpostavita dogovor, začrtata cilje, terapevt poskuša klienta izobraziti o osnovah transakcijske analize, saj je tako klientov napredek lažji in hitrejši.

Osnove transakcijske analize

“Jaz sem OK, ti si OK” je po transakcijski analizi glavno izhodišče za komunikacijo med ljudmi. Glavne predpostavke torej so, da je vsak človek - ne glede na etnično ali religiozno pripadnost, ne glede na socialni ali ekonomski status - v redu, vreden spoštovanja ter ljubezni. Da ima vsak človek zmožnost razmišljanja, posledično možnost za sprejemanje odločitev in možnost, da se spremeni.

Uporabnost transakcijske analize

Transakcijska analiza je kot psihoterapija primerna za pomoč posameznikom, parom, družinam in skupinam. Uporablja se:

  • na kliničnem področju (v zdravstvu, z ljudmi, ki imajo duševne motnje),
  • kot svetovanje (z ljudmi, ki imajo težave, nimajo pa duševnih motenj),
  • na pedagoškem področju (ko ima oseba težave v kontekstu učenja/izobraževalnega sistema) ali
  • v managementu (ko želimo izboljšati učinkovitost zaposlenih).

Predvsem zato, ker so odnosi med ljudmi in komunikacija del našega življenja, ne glede na to, kaj počnemo, se mi zdi zelo koristno, da se o tem kaj več naučim. Fino bi se mi pa zdelo, če bi se še kdo drug. Zato upam, da se bo tu kdo učil skupaj z mano.